Celo mesto je teater, nova igra se budi, skozi nočni mir sanjarimo po ulici
Kje se nikoli ne stemni in kje se kaj dogaja? nas glasba mami in že smo tam, ob polnoči - takrat obstanem…
Brez besed stojim v hipu spremenjena v led, saj njega videla sem spet začarana in vse ostalo zamre…
Zmedena se mu približam, ni mu mar kaj se godi, zajamem sapo in zopet zberem vse moči Malo utrip se pomiri, on pa se že nasmiha Saj trudim se, a v glavi se mi zavrti
znova obstanem…
Je kot reka, ko po vodi hrepenim, - se zgodilo to nikoli ti še ni? kot ujeta sem v ta njegov pogled
Je spomin in je vse, kar si želim naj ostanem ali naj zbežim?
Sila čustev me pahnila je v nemoč - vse je, kar želim s