Pod noč rad z doma jaz zbežim, an soji babi neč ne rečem pred njo se šempjota nardim, navzkrivž jo u betulu utečem pej tam popijem glaž al dva an ka ta treči prou me prime, se svjet nomalčk zadondula an zmislim tiste se vandime.
Bil takrat jest še junc sem mlad, u glavi neč u grli suša, sem mel življenje strašno rad, ku usak do čir ga ne poskuša, cel dan smo bli v vinogradi, an sonce je ku zluodi peklo sz vinom smo se frišali po grlu je ku potok teklo.
Tam sem jo vidu prvi krat, požirk se je v grlu ustavil jest lohkor umrou bi tisti krat jest lohkor bi ma kej bi pravu, ko se ti taka rječ zgodi ti glava ragionirat njeha an sljepe ratajo oči ni več boga nankar grjeha.
Me je spod čela gljedala an se mi furbasto smejala pod noč pej k meni je pršla an če med trte sva zbežala ma za povedat kej blo tam je, ku naj človk besjede najde jest use zvjezde vidu sem an trjesle, trjesle so se brajde.
Tako tista noč je lejpa bla, ko nikdar pole en prej nobena ma, ko je pršla tko je šla nankar ji ne vjem imena je nisem vidu nikdar več e človk obrača bou obrne mladost je šla od mene preč kar cajt uzame več ne vrne.
Sej zdej prou neč mi ne fali mam en par brajd an kejšnu nivu mižerje an boljezni ni an an ženu mam še zmerom živo, ma kadar spijem glaža al dva an ka ta treči prou me prime se svjet namalčk zadondula an zmislim tiste se vandime,...