Kadar jutro je postaran večer In obrazi so podobe s sten Ki se same rišejo In izginjajo zatem Lahko šepet bi slišal mesta Otroke pod svetilkami Ki odhajajo domov In spet nazaj Ni bil glas raket Pevcev iz neba Bliža se zahodna fronta Če si mislil, da ne bo dežja Ne plačuj za red Ker se raje vračam peš Da lahko se zgubljava vmes In če cilja nimava Se ta pot vseeno kje konča Prek postaj Kjer je vedno več zaprtih vrat In kodiranih besed Poslanih nekam v zrak Nebo prekril je oblak, ker ne veš Da dovolj je na zastavah zvezd A všeč mi je Ko misli stisneš v pest Če jih ne spustiš Me to ne spremeni Zvezde rada menjam za luči Ogenj stopa skozi mraz Pod lučjo, pripravljen na poraz Čakaš Da se zlije dež In ulice se spraznijo Ker ni več časa za te ljudi Za požigalce iz stranskih cest Ker ne veš, da to mesto spomine skriva Ker jih brišejo kaplje na tleh Bo za nama kot ta večer Zbledela vsaka sled Še plameni so na strehah hiš Ki ??? ??? mokra do kosti Spraviva se stran Ker jih nič ne pogasi Kot obljube brez obveznosti In če cilja nimava Se ??? ??? Da razpade mrak In ulice se spraznijo Ni več časa za laži In za ženske iz stranskih cest Ker ne veš, da to ??? ??? ognja in raket Bo za nama kot ta večer Zbledela vsaka sled