"Kaj bi delal danes," ji rečem, a nazaj mi odgovori, da si drugo najdem naj. "No se vidimo," in že videti je ni, vsaj minuto smeha ji ne bilo bi zaman.
Sam po mestu hodim, kolega srečam a pravi, da ima doma otroke, ženo, hišo in še psa. Korak ustavi se pri dekletu tujemu, vse je kot namazano, dokler obnemi ji um. Dovolj mi je vsega, si rečem preden sam daleč stran odpeljem in le krila misli me neso...
Glej, sij in v temi nato zaspi. Smej, poj, in žarek podari svoj. Sam vem, da nikoli me ne pustiš. Ostalim vedno se mudi, a tebi do tega ni.
Pride čas, ko zaživim v vetru, saj vse predolgo že lovim ta prave si ljudi. Zlahka ali pa težko, samo da vse fino je...