Junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi mala deklica žalostno poje pesem v pozdrav saj ne ve kdaj mu spet pade v objem in ne ve ali sploh še v tem življenju
O le glej mladi bojevnik razum naj vodi pogum mlaj je poslednja luč pred viharjem kopij in ostrih sekir v zraku lebdijo imena za plen sliši se prvi nemir
Junak se je vlegel na zemljo polno krvi sama deklica s sklonjeno glavo nosi cvetove v spomin skrivljeno jeklo počiva na tleh konec je vsega in konec vseh