V temnih oblekah ljudje v dolgi koloni stoje najbolj poznani naprej vse do konca do onih ki ni jih videl doslej
Bleda podoba nad tem vidi v duše ljudem sliši se tisto ime ki njej pomenilo je vse nočem domov z njimi grem nočem nazaj na to pot sliši se strel v srce sliši se strel kje se plazijo preplašeni kje nastane ples odmaknjenih kaj podira svet izobčencev kaj ostane ko jih ni domov
Slike so varovane še po tem ko gredo vsi prostori ostanejo prav taki kot so vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes bolečine in solz še grmi krik v glavi samo ne on ne on
Nočem neba brez vseh zvezd nočem vrtov brez dreves slika edino ne ve slika edino ne ve