Nekje v daljavi za obzorjem oddaljeno jutro spi Noč bedi nad praznim mestom Sence nadomeščajo ljudi Nič ni kot se zdi tukaj v kraljestvu mačjih oči
Neviden v varnem objemu teme vprašanjem končno ubežiš Vprašanjem, ki preganjajo te od zjutraj, ko se zbudiš Resnica manj boli tukaj v kraljestvu mačjih oči
Medtem, ko plešeš z lastno senco ti čas skozi prste spolzi In preden dobro se zaveš te žarek sonca nežno zbudi Dokler se ne zmrači Zbogom, kraljestvo mačjih oči