Tu pri oknu zdaj stojim in v belo noč strmim Za zaveso skrijem se in upam, da ne vidiš me.
Z njo objet na ulici skrit pred mojimi očmi Tiho mimo mene greš, kdo sem že zdavnaj več ne veš.
Ni ona tebe čuvala in bosa grela tvoja tla Ni ona, vedi, jaz sem ta, ki te je ljubila Ni ona kamna zrušila in prah s srca ti brisala Ob njej tvoj ogenj spet se zaiskri, dogori.
Vem z njo primerjaš me, kot lik Picassa in Dopije Naj se kdaj zahvali mi, naučila sem te sanjati
Ni ona tebe čuvala in bosa grela tvoja tla Ni ona, vedi, jaz sem ta, ki te je ljubila Ni ona kamna zrušila in prah s srca ti brisala Kot bumerang se v tvoj objem nikdar ni vrnila
In vem takrat, ko se krog zavrti, nemir drhti, spet približaj se mi, da čutim te, vse do konca čutim teeeee
Ni ona tebe čuvala in bosa grela tvoja tla Ni ona, vedi, jaz sem ta, ki te je ljubila Ni ona kamna zrušila in prah s srca ti brisala Kot bumerang se v tvoj objem nikdar ni vrnila.