v življenje moje tiho stopil je bil je tih, topel in prijazen bil je cvet ogrel mi moje je srce
priznati nisem si hotela da prav on je tisti ki v življenju z mano bo zdaj tiho mi srce ihti
že dan beži se bliža noc duša klice na pomoc ko sama zaspim
vse kar si želim je malo nežnosti dotika toplih rok ob zori jutranji v objemu toplem se zbudim a moje pa srce zdaj tava v temi in res nevem ce tisti pravi vendar je le on a žal prepozna sem odgovor vzel je on
a cas ko divja reka gre naprej moje rane pa globoke so še bolj kot prej zaceliti se jih ne da
vse bolj in bolj zavedam se da izdala sem srce moja sreca šla je z njim