Na obraz nekdo mi riše podobe, tanke črte, kakor znake usode: dolge za srečo, drugič kratke in grobe. Ogledalo, ne igraj se z mano! Raje najdi kakšno drugo zabavo! Ne išči me stalno! Raje pusti me samo! Dan je zame preveč!
Zakaj novo jutro brez tebe se začne? Zakaj so glasovi, če v vsem tebe slišim le?
Če sva tiho, bova dan zamudila, v temi bi lahko valove lovila. Lahko poletiva, čez te skrite zidove. Dan je zame preveč!
Zakaj novo jutro brez tebe se začne? Zakaj so glasovi, če v vsem tebe slišim le?
Zakaj, zakaj...
Zakaj novo jutro brez tebe se začne? Zakaj so glasovi, če v vsem tebe slišim le?