Nisem verjel ko govorili so mi
da ima jutro drugačne oči
in ni daleč dan ko iskal bom pogum
da lahko bi že zvečer ji dejal:
"Ko se zjutraj zbudiš
vzemi šminko s seboj,
čisto potiho odidi.
Tvoja usta so suha in tuja si mi
ko se zjutraj zbudiš."
Videl sem damo, ki sama sedi,
pustil sem družbo pridružil se ji.
Oblekla je plašč in odšla sva domov;
bal sem se, da njej morda bom dejal:
"Ko se zjutraj zbudiš...
Vprašala me je kaj z menoj se godi,
ko me učila je mnoge stvari,
prepolna bila je učenih besed,
le kako bi sploh lahko ji dejal:
"Ko se zjutraj zbudiš...
Dan je bil kratek kot vsak zimski dan,
v temi poljubil uvelo sem dlan,
poklical sem taksi in dal ji denar
in na koncu ji taksist je dejal:
"Ko se zjutraj zbudiš...
Tomaz Domicelj еще тексты
Оценка текста
Статистика страницы на pesni.guru ▼
Просмотров сегодня: 2