Nočem vedet, zakaj spet sem tam, kjer ni nikogar, ki bi čutil mojo dlan. Ko božam usta … ljudi, ki so drugje … Ob meni sanje izgubljajo srce … Ker veš, da to … je moj umazan svet, mrzel kakor led. Boli me, ko me vidiš tukaj … To je moj umazan svet … Jaz hočem razumet, zakaj nikdar ne bova skupaj. Nočem sanjat, ker vedno me zbudi zvonik na vratih, ko mislim, da si ti. In me odvleče stran od mojih sanj. Ne bom priznala, da nikomur jih ne dam,