To je zgodba o sreči, ki jo iščemo vsi. Nekdo je ne da in ne vzame, zato je nikdar ne dobi. Mlad fant se zaljubi v poročeno gospo in tisto poletje sanjari, kako ji bo zašepetal na uho:
\"Pridi k meni, rad bi te imel, rad bi te poljubil in objel!\"
Rad bi se žbujal z njo. Bil bi njena spalna srajca, njena vroča sapa, njen parfum. Ljubil bi se z njo na mizi. Rad bi ji namilil prsi. Bil bi voda, ki jo boža. Bil bi, če bi upal, če se ne bi bal.
\"Pridi k meni, rad bi te imel, rad bi te poljubil in objel!\"
Spet jo je srečal, svojo krasno gospo. Čez trideset let je v parku učila svoje vnuke voziti kolo. Obema je glasno zaigralo srce. Adijo v naslednjem življenju! Nekega lepega dne.
Rad bi se žbujal z njo. Bil bi njena spalna srajca, njena vroča sapa, njen parfum. Ljubil bi se z njo na mizi. Rad bi ji namilil prsi. Bil bi voda, ki jo boža. Bil bi, če bi upal, če se ne bi bal.
\"Pridi k meni, rad bi te imel, rad bi te poljubil in objel!\"