ona proshla ne malo svetovih ne malo planet konechanaja zemlja a tochki otpravlenija net sobboj vnimanie zatmevaja pri padenii znaja cho ugasaet zaja chto ugasaet zlaja
da i dusha moja davno tvoja moja boljnaja kak ta zvezda shto prostojala sotni let ne znaja shtob majakom komuto sluzhila kogda trudno shtob na kartinkah glupih uvechena podruga